Shutterstock

Ne le s tem, da bi določeno površino mest pokrivalo zelenje parkov, dreves in zelenih streh, temveč tudi s sonaravnim načinom življenja - naravi prijazno gradnjo, biotsko raznovrstnostjo, urbanimi in šolskimi vrtovi, sadovnjaki, čebelnjaki in sodelovanjem skupnosti. Ne gre torej za klasične narodne parke, temveč za mesta, ki se zavežejo trajnostnemu razvoju in življenju v sožitju z naravo. Eden pomembnih temeljev pobude je vključevanje lokalne skupnosti – prebivalci, podjetja, šole in lokalne oblasti sodelujejo pri ozelenjevanju in trajnostnem upravljanju mest. Cilj je izboljšati zdravje ljudi, povečati podnebno odpornost in kakovost bivanja.

Pobudo vodi neprofitna organizacija National Park City Foundation, ki mesta podpira pri pridobivanju naziva in nadaljnjem razvoju. Po njihovih načrtih naj bi še letos po svetu nastalo vsaj 25 mest – narodnih parkov.

V EU prva nizozemska Breda

Prvo mesto s tem nazivom je leta 2019 postalLondon. Kasneje sta se mu pridružila še avsralski Adelaide in ameriška Chattanooga. Maja letos pa še Breda na Nizozemskem, ki je prvo takšno mesto v Evropski uniji. Breda je znana po svojih ustvarjalnih rešitvah in tlakovanih ulicah, ocenjevalce pa je prepričala s svojo okoljsko vizijo, aktivnim vključevanjem prebivalcev in urbanističnim razvojem, ki naravo postavlja v središče. Mesto že več kot desetletje aktivno vključuje naravne rešitve v urbano okolje. Med drugim so:prenovili obrežja kanalov v biodiverzitetne vrtove, zamenjali beton z zelenicami, gredicami in drevesi ter razvili zgodovinski gozd Mastbos in naravne parke, ki zdaj skupaj predstavljajo kar 60 % zelenih površin mesta.

Brez meščanov, ki se dejavno vključujejo v preobrazbo mesta, seveda ne bi šlo. Ti so gonilna sila sprememb. Mnogi ozelenjujejo svoje ulice, postavljajo vrtove na strehah in preurejajo šolska dvorišča v zelene učilnice. Gibanju Breda Stad in een Park (Breda — mesto v parku) se je pridružilo na tisoče posameznikov in organizacij. Joost Barendrecht, predsednik gibanja, pravi, da je naziv priznanje vsem prebivalcem, podjetnikom in organizacijam, ki ozelenjujejo Bredo in navdih za nadaljnje delo. Ob tem poudari, da ni treba vsakemu veliko prispevati k projektu, saj ima tudi najmanjši vrt vrednost. Breda je s tem dosežkom postavila zgled drugim evropskim mestom, kako lahko narava in skupnost skupaj oblikujeta boljšo prihodnost.

Shutterstock

Urbanizirana divjina

Kaj pa mora narediti mesto, da postane National Park City? Merila za pridobitev naziva so naslednja: mesto mora pokazati zavezanost biotski raznovrstnosti, zelenemu načrtovanju in dostopu do narave za vse, imeti aktivno sodelovanje prebivalcev in pripraviti dolgoročno vizijo za trajnostno prihodnost.