Primož Lavre

»V zadnjih šestih mesecih se srečujemo z večjim številom posameznikov, v večini brezdomcev in odvisnikov, ki so nase prevzeli zadolženo podjetje.«

Tako se začne pismo, ki so ga na Ministrstvo za pravosodje poslali z Inštituta Prelomi, ki se med drugim ukvarja s pomočjo ljudem, ki zapadejo v dolgove in jih ne morejo več plačevati. V pismu natančno opišejo, kako poteka prevzem prezadolženega podjetja. 

Novačijo brezdomce in odvisnike

Posamezniki na določenih lokacijah v Ljubljani, še posebej izstopa Pražakova ulica, kjer ima sedež društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice, novačijo brezdomce in odvisnike, da prevzamejo podjetje. Ponudijo jim 300 ali 400 evrov, jim celo obljubijo zaposlitev in jih pospremijo do bližnjih notarjev. Nič hudega sluteč brezdomec ali odvisnik podpiše pogodbo, dobi na roko tri ali štiri stotake in ob tem je še direktor podjetja z obljubo, da bo tam zaposlen. Sliši se prelepo, da bi bilo res. In seveda se tukaj skriva past. 

Skupaj z nekaj gotovine in lepo zvenečim nazivom so ti ljudje prevzeli tudi dolgove podjetja, ki pa še zdaleč niso majhni. Pravi šok pa doživijo, ko jim Center za socialno delo zavrne vlogo za redno denarno socialno pomoč in pravico do plačila zdravstvenega prispevka. Naslednji šok doživijo, ko jim v lekarni ne izdajo zdravil ali pri zdravniku, ko ugotovijo, da nimajo dostopa do zdravstvenih storitev, opozarjajo v Inštitutu Prelomi. A težav še ni konec, kvečjemu so še hujše.

Primož Lavre

Največji šok so izvršbe

Dolgove, ki jih morajo poravnati navidezni lastniki ali direktorji, začne terjati še finančna uprava, ki začne pošiljati izvršbe. Tako lahko ljudje ostanejo brez premoženja, ki so ga morda imeli. 

Kot so zapisali pri Inštitutu Prelomi, so se prezadolženi posamezniki začeli obračati nanje, da bi našli rešitev iz prezadolženosti. Edina rešitev je stečaj zadolženega podjetja. Kot pišejo ministrstvu za pravosodje, so samo v prvi polovici leta 2025 vložili večje število predlogov za stečaj podjetja. Tako so sicer ustavili prezadolženost, a stroškov še ni konec. Čaka jih še globa za odgovorno osebo in dodaten dolg zaradi plačila zneska založenega predujma za stroške stečajnega postopka. Ti nanesejo okoli 2500 evrov. 

Predlogi ministrstvu za pravosodje

Gre nedvomno za zlorabo oseb, ki so ranljiva ciljna skupina, in za zlorabo sistema ter predpisov, opozarjajo v Inštitutu. Zato predlagajo, naj notarji preverijo morebitne dolgove in status osebe, ki je prevzemnik podjetja. Ministrstvu so tudi predlagali, naj se omeji možnost prevzema zadolženega ter naj se dopolnijo predpisi, da je odgovorna oseba in lastnik zadolženega podjetja kazensko in materialno odgovorna za poslovanje in za dolgove za pet let nazaj. Finančna uprava pa naj osebo, ki je prevzela podjetje, takoj obvesti o dolgovih in obveznostih. 

Na ministrstvu so nam potrdili, da so v drugi polovici junija dobili dopis Inštituta, vendar vsebino še preučujejo, ker izpostavljajo nekatera konkretna ravnanja. Sicer pa problematika za ministrstvo ni nekaj novega. Le lani poleti so bili na prevzeme zadolženih podjetij opozorjeni s strani Varuha človekovih pravic. Takrat so na ministrstvu sklicali sestanek z ministrstvom za gospodarstvo, ministrstvom za finance, notarsko zbornico in finančno upravo. 

Bi notarji posle lahko preprečili?

Ugotovili so, da zakon o gospodarskih družbah precej natančno določa, kako, kdaj in kdo lahko prevzema podjetje ali delež podjetja. Zakon je sicer precej natančen, vendar pa direktor ali odgovorna oseba lahko postane kdorkoli, ki ni pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje ali zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ni pa zakon konkreten v primeru predaje zadolženega podjetja. 

Je pa v tem primeru veliko bolj jasen zakon o notariatu, ki notarjem nalaga veliko odgovornost. Zakon pravi, da notar ne sme opravljati zadev, ki so po zakonu nedopustne ali o katerih sumi, da jih stranke sklepajo samo navidezno ali zato, da bi se izognile zakonskim obveznostim ali da bi protipravno oškodovale tretjo osebo. Prav tako notar ne sme poslovati z osebo, o kateri ve, da zaradi mladoletnosti ali iz drugega zakonskega razloga ni sposobna skleniti pravnega posla.

»Notar pri ustanavljanju podjetij ali prodaji poslovnih deležev družbenikov ni dolžan preverjati finančnega stanja družbe niti plačilne sposobnosti kupca, ker tega sam niti ne more storiti,« pa so nam odgovorili pri notarski zbornici. Če bi bila to notarjeva dolžnost, bi bilo treba opraviti skrben pregled družbe, kar pa brez sodelovanja revizorjev oziroma drugih strokovnjakov iz finančno računovodskega področja ne bi bilo mogoče, dodajajo. Po veljavni zakonodaji notar ne sme zavrniti sestave notarskega zapisa zgolj iz razloga, če je pridobitelj poslovnega deleža brezdomna oseba ali če prihaja iz tretjih držav.

Že leta 2011 so predlagali, da bi bilo ob predlogu za spremembo družbenika ali k pogodbi o prenosu poslovnega deleža obvezno priložiti največ nekaj dni staro potrdilo davčne uprave, da družba oziroma družbenik nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti, vključno s prispevki, je še pojasnila vodja pravne službe pri Notarski zbornici Bojana Vogrinec. 

Tako bi notarji lahko preprečili posle, ki že tako ranljive osebe pošiljajo v še hujše brezno dolgov. Alarm za notarje pa bi moral biti že to, da je imelo več tako imenovanih prevzemnikov stalni naslov Mestni trg 1 v Ljubljani. Torej sedež ljubljanske mestne občine.