osebni arhiv

Kineziologinja Lili Milanković pravi, da so težave s kolki zaradi premalo gibanja in preveč sedenja vse pogostejše. Pojasnila nam je, kako lahko kolke okrepimo in samozdravimo, in nam prikazala ustrezne vaje za njihovo večjo moč in gibljivost.

Težave s kolčnim sklepom se pojavijo zaradi premalo gibanja in čezmernega sedenja, k težavam pa lahko pripomorejo dolgotrajno ponavljanje istega giba, na primer samo hoja, in nezdravljene poškodbe. Vse to lahko povzroči spremembe v kolčnem sklepu, ki jih pogosto občutimo kot bolečino, omejeno gibljivost ali izgubo moči,« pojasnjuje Lili Milanković, magistra kineziologije z več kot petnajstletnimi izkušnjami na področju terapevtske vadbe, odprave bolečin in ergonomije. V kineziološkem centru KinVital skupaj z ekipo izkušenih sodelavcev povezuje dve ključni področji za celostno obravnavo bolečin – kineziologijo in fizioterapijo. Njeno delo temelji na razumevanju vzrokov za bolečine in na strokovno utemeljenem pristopu k njihovemu odpravljanju.

Drugi največji sklep. »Kolk je res poseben sklep tako po svoji obliki kot po delovanju. Je drugi največji sklep v telesu in ima zelo pomembno vlogo pri našem gibanju. Ena ključnih mišic, ki omogoča gibanje iz kolka, je velika zadnjična mišica, znana tudi kot 'gluteus maximus'. Po raziskavah je to celo največja mišica v telesu. Ko dolgo sedimo, kar je danes pogosto, je ta mišica večino časa raztegnjena in neaktivna. Sčasoma se zato lahko zgodi, da jo telo začne manj uporabljati tudi pri osnovnem gibanju, kot je hoja. Ko mišice zadnjice ne delujejo, kot bi morale, njihovo vlogo prevzamejo druge mišice, na primer mišice spodnjega dela hrbta in zadnje stegenske mišice, kar lahko privede do težav v kolku in okoliških sklepih.«

Kolčni sklep, poudarja, je eden najbolj gibljivih sklepov v telesu. »Omogoča različne gibe, kot so upogibanje in iztegovanje noge, obračanje navznoter in navzven, pomikanje noge k telesu in stran od njega ter kroženje. Zato je zelo pomembno, da z vajami zajamemo vse navedene gibe. Ker je kolčni sklep tako kompleksen, so tudi bolečine in poškodbe na tem območju zelo različne. Bolečina se ne pojavi vedno točno v sklepu, ampak tudi v njegovi bližini. Zato je pomembno, da ob bolečinah v kolku pomislimo širše – vzrok je lahko tudi v medenici, hrbtenici, trebuhu, stegnu ali kolenu. Težave lahko nastanejo na kosteh, mišicah ali vezeh. Med pogostejšimi vzroki za bolečine v kolku so obraba sklepa oziroma artroza, nepravilna oblika kolčne ponve oziroma displazija, utesnitveni sindrom, težave z mišico piriformis, sindrom pokanja v kolku, vnetje sluzne vrečke – burzitis in vnetje kit – tendonitis.«

Začarani krog bolečin in mirovanja. Zaradi bolečin v kolkih se marsikdo začne manj gibati, kar kmalu vodi v še več težav s kolki in njihovo gibljivostjo. »Pogosto slišimo, da je ob pojavu bolečin najbolje počivati in mirovati. To lahko za nekaj časa zmanjša obremenitev, pozneje pa povzroči še več težav! Mišice začnejo izgubljati moč, sklepi postanejo manj gibljivi, upočasni se rehabilitacija in bolečine se lahko okrepijo. Gibanje zato postane še bolj oteženo in tako se začnemo vrteti v začaranem krogu. Prav zato je gibanje kljub začetni neprijetnosti izjemno pomembno. Seveda mora biti prilagojeno posamezniku, usmerjeno k razbremenitvi in postopni krepitvi mišic. Zato nikar ne čakajte, da bo bolečina minila sama od sebe! Pravi pristop ni mirovanje, ampak prilagojeno gibanje oziroma vaje, ki postopoma vračajo moč, gibljivost in tako tudi samozavest. Začnite z majhnimi koraki – kratek sprehod, preproste vaje doma ali obisk kineziologa, ki lahko pomaga z osebno prilagojenim načrtom vadbe. V začetni fazi je priporočljiva tudi fizioterapija, ki pomaga globinsko sprostiti zategnjene strukture, kar olajša nadaljnje izvajanje vaj in omogoča večji obseg giba iz kolka tako pri izvedbi vaj kot tudi pri vsakodnevnem gibanju.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 26, 1. julij 2025

Mateja Jordović Potočnik