V družbi je vse več straniščnih strokovnjakov, naša budilka pa je postala kriza
Antropolog Dan Podjed v Murski Soboti o tem, kako ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe. Njegove prodorne misli dajo marsikomu misliti.
Slovenski antropolog in znani komentator družbenega dogajanja doma in po svetu Dan Podjed je bil gost 93. Vanekovega večera, ki ga je pred dnevi pripravila Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. V Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota je s predavanjem, ki je nosilo naslov Ohranjanje človečnosti v času digitalne preobrazbe, privabil precej znanih in manj znanih obiskovalcev. Pogovor z antropologom je vodil starosta slovenskega novinarstva in voditeljstva Slavko Bobovnik in ga večkrat izzval s konkretnimi rešitvami za pereča družbena stanja.
Podjed je prišel v pomursko regijo ravno v obdobju, ko je bila javnost pretresena zaradi strelskega pohoda na srednji šoli v Gradcu, in v uvodu se je navezal prav na tragične dogodke. Dejal je, da je zaskrbljen, ker so se ljudem ob vsakodnevnem spremljanju takih in podobnih novic že posušile solze. Novice zasledimo, na pametnih napravah podrsamo naprej in na neki način smo se teh kriz, grozot navadili. »Namesto da bi nas to zbudilo, nas je uspavalo.«
Meni, da smo ljudje postali bolj otopeli, tudi brezčutni. »Kriz smo se enostavno navadili. Vojna v Ukrajini, kot da je ni več. Gaza, čakamo, da mine. Sudana, kjer se tudi dogaja genocid, niti ne opazimo, Mjanmara sploh nismo opazili,« je našteval in dodal, da bi človeštvo nekaj moralo ukreniti. Za začetek odprlo oči, vstalo in vladajočim sporočilo, naj nekaj ukrenejo. Navedel je denimo prekinitev diplomatskih in trgovskih vezi, ne pa vztrajanje pri statusu quo.
Smo ljudje?
V času digitalne preobrazbe je po besedah Dana Podjeda glavna dilema ta, ali smo ljudje. Pri tem je obudil spomin na Janeza Drnovška in na njegovo isto vprašanje, ali smo ljudje, ko je romski družini v Ambrus peljal bivalnike, ljudje pa ga niso spustili dalje. Sam sicer ne misli, da nismo sočutni, ampak ceni vsako dobro dejanje. Ne nazadnje tudi krizni časi vselej pokažejo, da smo solidarni in načeloma dobri, ne slabi.
Pri tem se je Bobovnik navezal na brskanje po družbenih omrežjih in na odnos, ki ga ima družba večinoma do mladih. V smislu, da gledajo samo v ekrane, nič ne delajo. »Včasih smo kritični do mladih generacij. O tem tarnamo od Sokrata dalje. On se je zgražal zaradi branja, mi zaradi telefonov, da ne razmišljajo s svojo glavo. Jaz pa vidim, da odrašča krasna generacija in to jim pozabimo večkrat povedati. Ko gledam svoje otroke in študente, opazim, da so sočutni, so si pripravljeni pomagati in se zavzeti za to, kar je prav,« je opisal. Nadaljeval je, da je treba mlade vzgajati o vrednotah, to pa je tudi druga tema, s katero se v zadnjih nekaj letih podrobno ukvarja.
Anomalije so postale zaželene
Antropolog opaža, da vrednote v času umetne inteligence odrivamo na rob. »Pogovarjamo se o umetni inteligenci, ki naj bi nadomestila človeka. Govorimo pa samo o eni lastnosti človeka, o inteligentnosti. Kaj pa vse drugo, kar nas dela človeka,« je zastavil pomenljivo vprašanje. Zaznava, da živimo v času, ko so vrednote postale psihopatija, narcisizem in makiavelizem.
Tako imenovana temna triada je postala nekaj, zaradi česar prej prideš na vodilno pozicijo, bodisi v politiki bodisi v gospodarstvu. Nekaj, kar so bile prej anomalije, je postalo zdaj zaželeno.
Pri družbenih omrežjih, ki so vpeta domala v vse sfere življenja, ne moremo mimo »vsevednežev«, ki se v tistem virtualnem okolju spoznajo na vse. Dan Podjed jih imenuje straniščni strokovnjaki.
»Človek gre na stranišče s telefonom v roki, ven pa pride razsvetljen. Ali niti ni treba, da pride ven, objavlja že, medtem ko opravlja potrebo. O svetu, družbi, čemer koli, ali pa je postal strokovnjak za kar koli,« je poskrbel za smeh navzočih.
Nekaj družbenih omrežij uporablja tudi sam in se ima za zasvojenca z novicami, saj ga te hitro potegnejo vase. To se mu je zgodilo že v študentskih časih, ko se je prvič priključil na svetovni splet in se preizkusil v računalniških igrah. Je pa poskrbel, da pred zasloni ne preživi več kot dve uri na dan.
Priznal je, da uporablja aplikacijo, ki mu preprečujejo dostop do omrežij. »Šifro ve žena, tako da uporabljam v bistvu starševski nadzor nad seboj. Moral sem se zablokirati, ker čas imam pa rad. Čas za branje.« Zaveda se, da nam naprave kradejo pozornost in da v primerjavi s knjigo vedno zmaga telefon. Z gosti je tudi delil, da ima v življenju tri ljubezni, ženo, otroke in knjige.
Doktor Chat GPT
Če se vrnemo na umetno inteligenco in aplikacije, so te postale naš spremljevalec in prve informacije vse pogosteje iščemo z njimi. »Že doktor Google je bil skrb vzbujajoč, zdaj smo šli pa še korak dlje, k doktorju Chat GPT. Tudi jaz nisem imun na tovrstne prakse,« je priznal Podjed, sploh ko iščemo, ko nas kaj boli, imamo kakšen izpuščaj in podobno.
Skušal je odgovoriti tudi na vsem znano vprašanje, zakaj peljemo recimo avto k mehaniku, o zdravstvenih težavah in drugih rečeh pa sprašujemo svetovni splet.
Sam meni, da se je v času digitalne preobrazbe zgodilo nekaj zanimivega. Pred kakšnimi petimi leti so bile namreč napovedi, da bodo zaradi pojava umetne inteligence najprej službo izgubili modri ovratniki, beli pa jo bodo obdržali.
Kaj se je zgodilo zdaj? Ta dela so postala bolj iskana kot v preteklosti, beli ovratniki pa postajamo malo odveč. Ni poklica, ki dela pred zasloni, ki ga ne bi umetna inteligenca vsaj približno spodobno nadomestila, vsekakor pa ceneje.
Bistveno, kar moramo narediti v času digitalne preobrazbe, je po besedah Dana Podjeda, premor. Zahteva se razmislek, kaj je bistvo te preobrazbe, kam gremo in kaj si od umetne inteligence želimo. Povedal je, da jo na svetu razvija deset podjetij, tri na Kitajskem in sedem v Združenih državah Amerike.
To je skrb vzbujajoče, saj je spomnil na Georgea Orwella in njegovo pravilo, da kdor obvladuje preteklost, obvladuje prihodnost in kdor obvladuje sedanjost, obvladuje preteklost. V današnjem primeru gre predvsem za obvladovanje podatkov. »Kdo jih obvladuje, drži v rokah ves svet.«
Pa je mogoče narediti premor, ga je izzval Bobovnik. Podjed je realno odgovoril, da zaradi človeškega dejavnika, ki se imenuje pohlep, očitno ne. »Tu velja Matejevo pravilo iz Biblije, da bodo bogati še bogatejši, tistim, ki imajo malo, se bo še tisto vzelo. Zdaj se dogaja prav to, bogati postajajo tudi na račun podatkov, ki so si jih nakopičili, še bogatejši.«
Kriza je naša budilka
Predavanje je nadaljeval z besedami, da živimo v času epidemije osamljenosti, ki jo je razglasila svetovna zdravstvena organizacija. »Živimo v času hiperpovezanosti, ko lahko pošiljate sporočila na sto in en način ..., hkrati pa postajamo bolj odtujeni, sami, osamljeni, izgubljeni. Nihče nas ne posluša, nima časa za nas. Živimo v času, ko imamo inflacijo prijateljev in hkrati devalvacijo tega pojma,« pravi antropolog in parafrazira Andreja Šifrerja, ki poje, da si je treba za prijatelje vzeti čas.
S Slavkom Bobovnikom sta se pri tem dotaknila tudi vprašanja, zakaj ves čas drvimo. Podjed pravi, da je res videti, kot da je s svetom vse narobe in da živimo v času trajne krize.
»Dve tretjini ljudi v prvih petih minutah, ko vstanejo, pogleda na zaslone. Če svet spremljamo prek njih, je res videti, da je vse narobe. Kriza je bila v preteklosti izraz, ki je v medicini na primer označevala trenutek, ko bo šlo s pacientom na bolje ali slabše. Zdaj pa živimo v času, ko je kriza postala normalno stanje, obče stanje, normalnost pa izredno stanje. Zelo nenormalen je dan, ki je čisto normalen,« je bil slikovit, vendar misli, da se to lahko spremeni, če se obrne perspektiva.
Tako je tudi pozval medije, naj dajo več poudarka temu, kar je dobrega, ne le slabemu. Vendar pri tem poudari, da krizne informacije dobivamo, ker si jih želimo.
Ker je kriza postala naša budilka in ker brez krize praktično več ne vstanemo iz postelje.
Poudarja, da se stiske in tesnobe med ljudmi pojavljajo tudi zato, ker na družbenih omrežjih ves čas spremljamo čudovita življenja drugih ljudi. Sam je tako obrnil prakso in tako večkrat objavi fotografije iz realnega življenja, na primer nepospravljeno kuhinjo, kar je po njegovi oceni naletelo na dober odziv.
Orodje ali orožje
Kljub vsem krizam in tragičnim dogodkom po svetu statistični podatki kažejo, da je 93 odstotkov Slovencev zadovoljnih s svojim življenjem, kar je več kot povprečen Evropejec.
Antropolog je v luči tega dejal, da se sam večkrat zahvali, da živi danes, v času, ki ni tako slab, kot je videti, in v tem delu sveta, ki je zanj eden najlepših delov sveta. »Kar nekaj delov sveta sem videl, Slovenijo pa imam čedalje rajši in rad se vračam domov. Ko vidiš, kako živijo drugje, vidiš, da imamo visoko kakovost bivanja, a s tem nismo zadovoljni. Ampak vsaj tarnamo ne toliko, kot smo v preteklosti.«
Zaznava, da so v Sloveniji ljudje dobri, in pri tem je izpostavil tudi delo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Čeprav je pogosto videti, kot da smo skregani, je od blizu drugače.
Največji dosežek leta - omejitev uporabe telefonov
Ob koncu pa se je pogovor navezal še na telefone v šolskem okolju in na peticijo o njihovi omejitvi, pri čemer je sodeloval tudi Dan Podjed. Najbolj pomembno pri tem se mu zdi, da je pobudnikom uspelo obrniti javno mnenje.
»Mediana je naredila pred dvema mesecema javno raziskavo na prošnjo Zveze prijateljev mladine Slovenije. Pokazala je, da se 91 odstotkov Slovencev zavzema za omejitev oziroma prepoved telefonov v šoli. Ljudje so se začeli zavedati problema,« pravi in doda, da je lahko telefon v rokah otrok orodje ali orožje.
Pri tem izpostavi, da ni nekdo, ki je proti napravam, ampak treba jih je uporabljati po pameti. Da se je javno mnenje spremenilo, si šteje za največji dosežek letošnjega leta. »Zakaj to ni ne pomembno? Ker se je pokazalo, da se lahko vsak od nas obnaša kot Ludvik XIV. in reče, država, to sem jaz. Vsak od nas lahko naredi spremembo, ker mi odločamo o prihodnosti, o tem, ali bodo mladi uporabljali telefone, kdaj, kje. Starši določamo meje in tudi kot državljani lahko določamo meje.«
Nadaljeval je, da je treba doseči zmernost, torej pravo mejo analognega in digitalnega. Kajti šli smo čez prag kognitivne preobremenjenosti in z vsem, kar je pametno, ne znamo več prav shajati, je sklenil.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
